Janko Jeglič je leta 1997 postal prvi mladi gospodar po izboru Kmečkega glasa. Od takrat ostajamo povezani in se vsako leto srečujemo pred božičnimi prazniki. Tako smo sledili tudi uspešnemu razvoju Matijovčeve kmetije v Podbrezjah na Gorenjskem, katere gospodar je Janko že od leta 1995, ko mu je umrl oče.

Od takrat se je na kmetiji veliko spremenilo, iz živinoreje so prešli na sadjarstvo in ohranili poljedelstvo, uresničili pa še mnoge druge ideje. Bili so med prvimi 25 kmeti v Sloveniji, ki so pristopili k integrirani pridelavi sadja z znakom siničke. Razvili so dopolnilno dejavnost predelave sadja ter uredili šest apartmajev, ki jih oddajajo v turistične namene in so zelo dobro zasedeni.

Na kmetiji so trije polno zaposleni, vrednost kmetije pa so povečali za 16-krat.

Pri Jegličevih veliko dajo na tradicijo, na kmetiji gospodari že deseti rod Jegličev in od leta 1657 se je vsem gospodarjem ime začelo s črko J (Jurij, Jakob, Jernej …). Zdajšnja Janko in Ana Jeglič imata dva sinova, Jurija in Jako, ter hčerko Petro, torej se bo tradicija JJ nadaljevala tudi v enajstem rodu.

Gospodar Janko je najmlajši od štirih Jegličevih sinov, rodil se je, ko je bil oče star 49 let. Že kot otrok je vedel, da bo kmet. Oče je to podpiral, pravzaprav je komaj čakal, da je Janko končal kmetijsko šolo in odslužil vojaščino ter prevzel delo. Oče in mama sta dediščino med brati uredila v času življenja in tudi Janko se odloča v tej smeri. Starejši sin Jurij dela v turizmu, hčerka Petra je samostojna podjetnica, naslednik na Matijovčevi kmetiji, enajsti z imenom na J, pa bo najmlajši Jaka. Kot je povedal Janko, prehod generacij ni enostaven, večkrat je težak, prava umetnost je to lepo izpeljati, tako na kmetiji kot v firmi.

Še pred Jankovim prevzemom kmetije so ob domačiji zasadili prvi sadovnjak na 65 arih zemlje. Zdaj imajo sadovnjak na dveh hektarih in v njem veliko sort ter razgibano prodajo. Kar pridelajo, skušajo sami prodati – pridelke ali predelano, na domu ali z dostavo do kupcev.

KMETIJA MATIJOVC: 26 hektarjev je obdelovalnih površin, in sicer: do 10 hektarjev silažne koruze za prodajo drugim kmetom, 4 hektarji ječmena, za njim pride na iste njive ajda, 2 do 3 hektarji oljne ogrščice, 2 do 3 hektarji pire, 1 do 1,5 hektarja buč (jedilne in okrasne), okrog pol hektarja krompirja, okrog pol hektarja zelja, 0,5 hektarja ekstenzivnega sadovnjaka, 0,5 hektarja travnika, nekaj česna. 17 hektarjev je gozda.

Letošnja letina sadja, poljščin in zelenjave je bila optimalna, že veliko je bilo slabših, pozeb sadja niti ne štejejo več. Ko je bila pred devetimi leti huda pozeba, so pri Matijovc mislili, da je vsaj 15 let ne bo več, pa jih je bilo še nekaj, lanska je odnesla pol pridelka.

Kmetje lahko v okviru SN SKP 2023–2027 pristopijo k izvajanju prostovoljnih intervencij, s katerimi se podpira zahtevnejše, nadstandardne sonaravne kmetijske prakse, ki prispevajo k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter varovanju naravnih virov (voda, tla, zrak) in biotske raznovrstnosti. V okviru intervencije KOPOP_NV je mogoče vstopiti tudi v operaciji IPP in IPZ. IPP je operacija za integrirano pridelavo poljščin, IPZ pa za integrirana pridelavo zelenjave. Oboje izvajajo tudi na kmetiji Matijovc.

PESTRA PREDELAVA SADJA

Za kmetijo Matijovc je bila že od nekdaj značilna tudi žganjekuha. Od leta 2000 imajo registrirano dopolnilno dejavnost, ki že presega osnovno kmetijsko dejavnost poljedelstva, sadjarstva in zelenjadarstva. Sadje predelujejo v sokove (jabolčni, iz hrušk tepk, iz aronije in iz grozdja) in kis ter s sušenjem v krhlje (jabolka, hruške in kaki) in čips. Nadgradnja pa je še 16 različnih alkoholnih pijač – žganja, likerji in gin, za tiste, ki želijo poskusiti kaj bolj konkretnega. Delali so tudi jabolčno vino, a to se pri kupcih ni prijelo.

»Povsem normalno je, da vsak izziv, ki se ga lotiš, nima nujno uspešnega konca. Tako je bilo pri nas z jabolčnim vinom in sončnicami oz. sončničnim oljem, ki nam ni uspelo. Zato pa je iz domačega pridelka odlično olje oljne ogrščice, ki je bilo že večkrat z zlatom nagrajeno na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju,« pove Janko. Tudi za jabolčni kis, čips in sadjevec​ so že prejeli znak kakovosti na ptujskem ocenjevanju dobrot.

TURISTIČNA DEJAVNOST

Že 12 let imajo Matijovčevi turistično dejavnost, in sicer stacionarni turizem, za kar imajo šest sodobno urejenih apartmajev in v njih 32 postelj. Da je vse to tip top urejeno ter perilo oprano, skrbi Ana. Turistična sezona zanje traja od maja do septembra, gostje pa so v glavnem tujci, za katere so vabljive bližnje gorenjske turistične točke. Poleti imajo ves čas vse zasedeno, nekaj pa tudi pozimi in čez leto.

Že nekaj časa imajo tudi prostor za parkiranje avtodomov s priklopom za elektriko, tušem in sanitarijami. Gostje dobijo dobrodošlico in po dogovoru lahko tudi zajtrk. Če so zainteresirani, jim pokažejo predstavitveni film, za skupine pa je možen ogled kmetije. Avtodomarji so iz cele Evrope, saj je v neposredni bližini izvoz iz avtoceste. Večina se jih ustavi na dolgi poti iz juga na sever Evrope, da si odpočijejo.

Pravzaprav vsi gostje stopijo tudi v trgovinico in si kaj kupijo za na pot, za domov ali za kakšno dobro in uporabno darilo.

PRODAJNE POTI

S svojo ponudbo oskrbujejo veliko javnih zavodov, enkrat na teden hotele in restavracije na Bledu in v Bohinju, zelo dobro pa se obnese tudi spletna tržnica Stonoga, kjer se zbirajo ponudbe in povpraševanja, prevzemi pa so ob četrtkih na vsakih 14 dni.

Tudi prodaja v zadružnih kotičkih na Gorenjskem se je z epidemijo precej izboljšala. Vse več ljudi se zaveda pomena zdrave prehrane in so zanjo pripravljeni odšteti nekaj več.

Še en prodajni kanal za izdelke s kmetije Matijovc pa je povsem »domače narave«. Sin Jure, ki živi na Bledu, ima namreč firmo Bled Breakfast in v sezoni pripravi do 130 zajtrkov na dan. Dobra polovica te hrane je z Jegličeve kmetije.

INVESTICIJE

Pri naložbah je bila za Jegličeve kmetija vedno na prednostni listi. Tako so najprej vlagali v sadovnjak, kupovali zemljo in gozd, urejali skladišča (hladilnica) in prostore za predelavo, šele potem je prišla na vrsto hiša oz. njihovi bivalni prostori.

Zdaj je domačija oz. poslopje, zaokroženo v obliki črke U z osrednjim dvoriščem, popolnoma prenovljeno. Nazadnje je prišla na vrsto štala iz leta 1894, ki je postala degustacijski prostor. Vsa notranja oprema je nova, narejena pa je iz starih ostrešnih tramov Matijovčevega poda. Pred obdelavo je bil ves les zaplinjen in oljen, da so tako čim bolj ustavljeni procesi staranja in propadanja. Koliko Jegličevim pomenijo stvari, ki so že (od)služile svojemu namenu, a so zdaj v ponovni sodobni uporabi, povedo naslednji podatki: v enem od apartmajev je 200 let star strop iz vaške domačije, ena od restavriranih vrat so iz leta 1900, vhodna vrata pa nosijo letnico 1894 in izhajajo iz Mohorjeve kmetije na Jamniku.

Fotovoltaika na strehah gospodarskega poslopja ima zmogljivost 45 kW in to zadošča za dve tretjini potreb po električni energiji. Že naslednje leto bo na kmetiji dovolj doma proizvedene elektrike.

Investicij na kmetiji torej ni bilo malo, kajti Janko je mož idej in načrtov, ki sta jih skupaj z Ano tudi izpeljala. Oba dobro vesta, koliko je bilo odrekanja, da je kmetija tako napredovala, in se tudi zavedata, kdaj je treba stvari predati naprej. Menita, da je treba za kmečko delo otroke navajati povsem od majhnega, zato so vedno imeli eno stajico tudi v štali. V njej so Jure, Petra in Jaka sprva opazovali delo mame in očeta, takoj ko so zmogli, pa so že oskrbovali teličke. Zdaj so odrasli in bliža se čas, ko bo vajeti povsem samostojno prevzel najmlajši Jaka. Kot pravi Janko, bosta z Ano vedno pomagala, kolikor bosta le lahko, ter se bolj brezskrbno smejala kot zdaj …

Sodobna domačija Matijovc krasi vas Podbrežje in je dober temelj za naslednjo generacijo, ki jo predstavlja Jaka, bodoči gospodar z inicialkama JJ.